Vedno so mi bili všeč lunaparki. Ko sem imel 5 let, sem šel z očetom na rokometno tekmo v halo Tivoli. Na igrišču pod halo so imeli "ringlšpil" in "avtke za zabijat". Bil sem še premajhen za avtke, tako da sem šel samo na vrtiljak. Pomislil sem, kako imenitno bi bilo živeti v mestu, kjer bi lahko vsak dan šel v lunapark. Vendar, sem si mislil z mojo logiko petletnika, zrak v mestih je tako onesnažen, človek gotovo prej zboli kot na vasi.
Park atrakcij je super lunapark. Leži sredi borovega gozda, kamor lahko greš z nihalko. Razgled na mesto je res lep. Ko smo izstopili iz "jajčka" na končni postaji, sem za sekundo zaman iskal smučke ob strani. Potem pa smo jo ubrali kar čez drn in strn do vhoda v lunapark. Že iz gozdička so se videle najvišje naprave - železnica smrti in prosti pad. Komaj smo čakali da smo se povzpeli na prvo gugalnico. Najbolj nam je sapo zaprl prosti pad. Najprej te dvigne na 40 metrov, kjer je super razgled, tam počaka par sekund, potem pa buuuumf, padeš dol, da ne moreš niti pisniti. Za konec pustolovskega dneva je prav pasala pica na trgu drugega maja.
1 komentar:
Super bi blo ponoviti tole dogodivščino. In, da se mi ne bi spet kdo smejal kako sem kar utihnila na tisti vrteči in hkrati nihajoči (in kar ostalega še je hkrati počela) se zadevi! Ni mi blo lušno!
Škoda, da smo park odkrili tako pozno :(
Objavite komentar